Najprej se je obotavljal. Potem je počasi začel potapljati roke v peno, mešati, se pogovarjati sam s sabo (v bistvu sta se pogovarjali roki polni pene, oh, kako ničesar ne razumem!). Vedel je, da kmalu nekam odhaja. Ko je prišel mimo D, je padla koncentracija, ni mogel več čakati. Umil si je roke in odšel. Ampak vmes, vmes pa ... Že samo skivaj opazovati ga je bilo veselje.




Ko je končal, sem vodne perle kar lepo oprala (preko cedila).


-------


Slediti bi moral tretji del v katerem bi poročala o tem, kako sem v blender vrgla kroglice in kako oh in sploh fino zdrizasto reč smo dobili in kako je bilo lušno ... No, pa se žal ni zgodilo. Kroglice so začele plesniti in naše poti so se na tej točki razšle.